Gnezdo besed vaše prevajalke

Prevajanje je ustvarjalna dejavnost, ki zahteva oster posluh in občutek za jezik. Je tudi veščina, zato novopečeni prevajalci potrebujejo nasvete tistih, ki imajo na tem področju že večletne izkušnje.

Očitno je, da mora novopečeni prevajalec zelo dobro poznati izvirni jezik – v pisani in govorjeni obliki. Preprosto iskanje besed po slovarjih ni dovolj; kot so pomembni prevodi besed v slovarjih, tako je pomembna tudi njihova uporaba in pogostost pri vsakodnevni rabi jezika ter način, na katerega so vključene v sobesedilo.

Poglavitnega pomena pri prevodu je sporočilo izvornega besedila – to se mora prenesti. Pomembno je razumeti, kaj besedilo dejansko sporoča, prav tako pa je pomembno tudi razumeti, česa besedilo ne sporoča. Novopečenega prevajalca utegne zamikati, da bi ob poskušanju prebiranja med vrsticami šel preko prevajanja in pre-razložil izvorno besedilo. Najbolje je sporočilo ohraniti preprosto in popolno, namesto da bi sporočali več ali manj kot izvirnik. Kljub vsej teoriji, ki jo na fakultetah »vbijajo« v glavo bodočim prevajalcem, najpogostejše napake novopečenih prevaPrevajalci novincijalcev izvirajo iz njihovega pomanjkanja izkušenj. Prevajalec začetnik mora osvojiti vrsto postopkov, zaradi katerih bo  ostajal bliže izvirniku in bo, upajmo, manj »kreativen«.

Novopečeni prevajalci se včasih lotijo prevajanja, ne da bi prebrali celotno besedilo. Tako ne gre! Prevajalec mora prebrati in razumeti celotno izvorno besedilo, na katerem dela. Dokument mora obravnavati kot celoto, ne kot niz fraz, stavkov in odstavkov, ki so izpostavljeni prevodu brez predhodne predstavitve in poznavanja. Dober primer so znanstvena besedila, ki so klasično urejena na štiri osnovna področja: povzetek, predstavitev, razvoj in zaključek/sklep. Takšna sestava dokumenta zahteva branje celotnega dokumenta. Vsak del je odvisen od drugega. Na primer: prevajanje povzetka zahteva predhodno poznavanje celotnega članka, saj povzema celotno besedilo.

Novopečeni prevajalci pogosto verjamejo, da enako obvladajo vsako temo. Razumeti je potrebno temo, o kateri govori besedilo. Če prevajalec ali prevajalka nimata predhodnega znanja z nekega področja, je to področje potrebno raziskati še preden se začne postopek prevajanja. Brskanje po spletu in prebiranje dobrih spletnih strani, ki obravnavajo določeno področje, je dober način, kako se seznaniti s temo in strokovnim žargonom, rabo besed in besednih zvez. To je tudi pravi trenutek za razrešitev težav oz. nejasnosti, na katere naletimo na stopnji prvega prebiranja.

Prevod mora biti naraven in »neopazen«. Dobro se je izogniti nenaravnim frazam, ki so posledica nekega »vmesnega jezika« s slovnico izvornega in besedami ciljnega besedila. Končni prevod mora biti tekoč in zveneti kar se da naravno.

Dober nasvet za novopečene prevajalce je ta: prepoznajte svoje meje. Dolgo in zapleteno pravno besedilo ni enako brošuri o luksuznem letovišču. Odgovornost ni enaka.

Še eden: ne pozabite na končno fazo prebiranja in popravkov. Veliko nas ima slabe izkušnje s prebiranjem prevedenih besedil, ki niso bila deležna končne faze. Gre za enega bistvenih delov prevajalskega postopka, na katerega veliko začetnikov rado pozabi. Čas, ki ga porabite za iskanje majhnih delčkov besedila, ki se jih da izboljšati, preverjanje pravopisa, dodajanje manjkajočih vejic ter ostalih ločil in splošni zadnji detajli, predstavlja piko na i, ki nosi za posledico profesionalen prevod, opravljen s strani profesionalenga prevajalca.

  • Share/Bookmark
18.06.2012 10:31 in označeno , , , ,


 

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !